Traberhof – masovni naval v Rosenheimu

Vse do 30 000 iskalcev pomoči se je septembra 1949 dnevno zbiralo pred Gröningom

Po zaključku preiskav v Heidelbergu se je Bruno Gröning avgusta 1949 odpravil na jug Nemčije. Želel se je izogniti vrvežu, ki je nastal okoli njega in se umaknil na zasebno posestvo pri Rosenheimu, blizu Münchna. Sprva je uspel svoje bivanje ohraniti v tajnosti. Toda po tem, ko so prvi časopisi poročali o njegovemu prispetju na Bavarsko, je prišlo do pravega masovnega navala.

Tudi do 30.000 ljudi je dnevno drlo na Traberhof pri Rosenheimu. Poročali so časopisi, tedniki in radio. Tisk, radio in tedniki so poročali. Posnet je bil celo dokumentarni film z naslovom »Gröning«, ki je dokumentiral dogajanje okoli njega.

Svetopisemski prizori

Časopis Zeitungsblitz je v drugem septembrskem tednu, v posebni izdaji poročal: »Medtem se je zbralo že več kot deset tisoč ljudi, ki so v največji vročini čakali cele ure na veliki trenutek, ko bo Gröning stopil na balkon, nagovoril množico in izžareval svojo izcelitveno moč. Tesno so stali stisnjeni drug ob drugem, da bi bili v polni meri deležni njegovega »izcelitvenega žarka«. In že so se pričele reakcije pri najtežjih bolnikih v invalidskih vozičkih in na stolih ali pri posameznikih, ki so stali na obrobju. Na pol slepi so ponovno spregledali, tisti z okvarjenimi okončinami so se ponovno dvignili, hromi so ponovno premikali svoje toge ude. Na stotine jih je poročalo o močnejših bolečinah na obolelih mestih, o trganju, zbadanju in gomazenju, o občutkih nepopisne »lahkotnosti« ali glavobolih, ki so nenadoma izginili.«

Tovrstni prizori se niso odvijali le na Traberhofu. Kjerkoli se je Gröning pojavil, so ga bliskovito obkrožili številni bolniki. Anita Höhe je dogajanje opisala v svoji knjigi Zdravilci danes: »Ko je Gröning napovedal le svoj prihod, so se že pričela romanja. Tipične prizore je opazoval novinar Rudolf Spitz ob Gröningovem obisku septembra 1949 v Münchnu:

»Ob 19.00 uri so stali tisoči na Sonnenstrasse. Ob 22.30 so še vedno stali. V petih letih vojne sem veliko doživel, vendar nisem bil nikoli tako pretresen kot v teh štirih urah, ko sem sedel nasproti Bruna Gröninga in doživel grozovito parado bede in trpljenja. Epileptiki, slepi in hromi na berglah so se prerivali k njemu. Matere so Gröningu podajale svoje hrome otroke. Ljudje so izgubljali zavest, razlegali so se kriki, roteči klici na pomoč, prošnje, želje, vzdihljaji.«

Državni organi izpovejo naklonjenost

Anita Höhne nadalje citira novinarja Rudolfa Spitza: »Prav tako je na Traberhofu pri Rosenheimu, kjer je Bruno Gröning takrat živel, opazoval bolnike na nosilih, hrome, veliko množico ljudi nek drug novinar iz Münchna, dr. Kurt Trampler, ki je prišel kot poročevalec tednika Münchner Allgemeine. Hladen novinar, ki je zapisal le tisto, kar je sam videl in slišal: »Sedaj slišimo glas z balkona, ki ni Gröningov in pohitimo k oknu. Direktor policije iz Münchna Pitzer je nagovoril zbrane ljudi. Poroča, da so se v Gröningovi prisotnosti omilile njegove težave zaradi išiasa, ki so ga mučile vrsto let. Pitzer zagotovo ni mož, ki bi bil nagnjen k pretirano senzibilni domišljiji, a kar je opazil na sebi lahko dokaže. Tedaj se je javno zavzel za Gröninga, poslanec iz CSU Hagen mu je sledil z enako izjavo.«

Tudi bavarska vlada je bila naklonjena Brunu Gröningu. Dnevnik Münchner Merkur je 7. septembra 1949 poročal z naslovom »Naklonjenost Gröningu«: »Ministrski predsednik dr. Ehard je v ponedeljek na tiskovni konferenci izjavil, da delovanje »posebnega pojava«, kot je Bruno Gröning, ne sme biti ovirano zaradi paragrafov. Po njegovem mnenju ni nobenih večjih težav, da bi Gröning pridobil dovoljenja na Bavarskem.«

Bavarsko notranje deželno ministrstvo je ob zaključku redakcije objavilo: »Predhodna kontrola izcelitvene dejavnosti Bruna Gröninga je pokazala, da se ta lahko šteje kot pomaganje iz ljubezni do bližnjega in kot taka po Zakonu o zdravilstvu ne potrebuje nobenega dovoljenja.«

Od oškodovanja dobrega imena do medicinske dokumentacije o izcelitvah

Na Traberhofu je nastal okrog Gröninga velik vrvež. Našlo se je veliko špekulantov, ki so hoteli iz njegovih sposobnosti ustvariti dobiček. Škodovali so njegovemu slovesu in ugledu ter povzročili, da se je oblast distancirala. Ko so razmere postale nevzdržne, se je Gröning umaknil v bavarske gore. Želel se je ukvarjati z nekaterimi ponudbami o izgradnji zdravilišč. Njegov cilj je bil ustvariti ustanove, v katerih bi iskalci pomoči lahko po urejeni poti prejemali ozdravitve. Zdravniki bi lahko po heidelberškem vzgledu izvajali preiskave pred in po izceljevanju ter nastale izcelitve dokumentirali.