Priča takratnega časa g. Steurer
Bruno Gröning pomaga vojnemu invalidu
Bruno Gröning je pogosto potoval do iskalcev pomoči z vlakom. Nekoč se je med vožnjo pripetil naslednji dogodek:
G. Steurer: "Vlak, na katerem je bil Bruno Gröning, je prispel na železniško postajo v Inssbrucku. Tam je imel krajši postanek. Bruno Gröning je odprl okno svojega kupeja in pogledal ven. V tem času sem čakal na tem peronu. Imel sem močne bolečine.
O Brunu Gröningu in njegovem delovanju na trpeče človeštvo sem izvedel preko časopisnega članka. Nasproti je stal brzovlak, iz katerega je gledal Bruno Gröning. Šel sem k njemu in ga prosil, če mi lahko pomaga, saj sem imel zelo hude bolečine. Bruno Gröning je stopil za trenutek v kupe in mi nato skozi okno podal kroglico iz staniola. Rekel mi je, naj jo položim na boleče mesto in molim. Nato se je vlak začel ponovno premikati.
Bolečine sem imel zaradi ran, ki so jih povzročili drobci eksplodirane mine. Od takrat sem bil brez desnega očesa in roke. Takoj sem ubogal nasvet Bruna Gröninga in na boleče mesto položil kroglico. Bolečine so zelo hitro izginile. Nikoli več se niso pojavile. Bruno Gröning je name naredil poseben in veličasten vtis že v prvem trenutku. Imel sem občutek, da gre za človeka, ki zares lahko pomaga. Za kroglico ni zahteval denarja, temveč mi je enostavno nesebično pomagal."
