"Njegova beseda prežene bolezen"
Ozdravitve se nadaljujejo – navkljub sodnim procesom in prepovedi ozdravljanja
Zunanje ozdravljenje in notranja preobrazba
Med temi, spori in borbami se je delovanje Bruna Gröninga nadaljevalo. Tako je strokovni poročevalec za medicinsko področje dr. Horst Mann leta 1957 v seriji člankov v časopisu Neuen Blatt pod naslovom "Njegova beseda prežene bolezen", med drugim poročal:
"Naslednje jutro sem se peljal iz Hamelna v Springe, malo mesto ob reki Deister. Tudi tu se je ustanovila Gröningova skupnost. Povod za to so bile ozdravitve cele vrste ljudi. Tudi tukaj sem doživel, kot že prej v različnih mestih pokrajine Schleswig- Holstein, v Augsburgu, Hamelnu, na Dunaju, v Plochingenu in drugih mestih: ljudje so vstajali in mi pripovedovali o svojih boleznih. Imenovali so mi zdravnike, ki so jih zdravili. Razlagali so o svojih ozdravitvah, za katere se morajo zahvaliti Gröningu. In vedno znova so bili pripravljeni dvigniti roko in dati izjave pod prisego.
'Že kot dojenček sem imela izpahnjena oba kolka', je pripovedovala petdesetletna Julia Prohnert iz Hannovra. ,Kasneje sem lahko hodila le z berglami. Zdravnik je lahko moje težave samo lajšal. Ko sem poslušala predavanje gospoda Gröninga, sem čutila močno reakcijo. Moj hrbet, ki je bil popolnoma ukrivljen, se je ponovno zravnal. Spet sem lahko hodila. Težave se od takrat niso več pojavile...'
'Imel sem sklepno revmo in nenehno sem trpel zaradi izpuščajev in vnetij. Gospod Gröning me je tega osvobodil', je rekel Wilhelm Gabbert iz Hamelna.
'Moje bolečine so bile zaradi obolenja žolčnika znosne le z morfijem', je poročal Kurt Severit iz Evestorfa. ,Zahvaljujem se Brunu Gröningu, da me je osvobodil teh bolečin.'
'Imel sem povišan sladkor', je poročal Robert Thies iz Springa. 'Še bolj grozeča je bila oslabelost srčne mišice. Danes sem osvobojen obeh tegob. Za to se zahvaljujem gospodu Gröningu.'
To se je nadaljevalo. Poročali so mi ljudje vseh starosti. Moški, ženske in otroci. Naštetih je bilo veliko bolezni, od glavobolov, preko vnetij živcev, išiasa, ledvičnih in žolčnih obolenj do srčnih motenj in ohromelosti.
Vendar je bilo tu še nekaj drugega, kar se me je globoko dotaknilo. Mnogo jih je odkritosrčno pripovedovalo, da so preko Bruna Gröninga doživeli neko notranjo preobrazbo. Gonja za uspehom in egoistična naravnanost sta se umaknili notranjemu miru, spokojnosti in razmišljanju v korist skupnosti."
Lastno zaupanje omogoči uspešno ozdravitev pri vsakem človeku
Dr. Horst Mann nadaljuje: "V teh pogovorih z ljudmi, ki so bili izceljeni s pomočjo Bruna Gröninga, se je porajalo v meni vedno glasnejše vprašanje: Je bil ozdravitveni uspeh možen pri vsakem človeku – oziroma še bolj drzno- pri vsaki bolezni? Kje so bile meje moči, ki je izhajala iz Gröninga? Ali ni bilo tukaj nevarnosti? [...]
Pri mojem zadnjem obisku sem mu postavil to vprašanje. 'Ne morem in nočem siliti nobenega človeka', mi je odgovoril. 'Če se nekdo zapre in ne nosi v sebi pripravljenosti odpreti se moči, ki vodi v red, potem tudi meni manjka pripravljenosti, da ukrepam. Od teh ljudi samo terjam, da zlomijo okove zla, ki zadržuje zdravilno moč.'
Imel sem še eno vprašanje: 'Vsaka bolezen je različno nevarna', sem dejal. 'Predpostavimo, da vas pokliče zdravnik, ki se bori za zdravje težkega bolnika, ki ga je odpisalo več zdravnikov. Ali bi lahko pomagali?'
'Ja', je dejal Gröning brez obotavljanja. 'Če bolnik v to verjame in zdravnik zaupa svoji poti, uspeh ne bo izostal. Skupno zaupanje bo razvilo v bolniku neverjetne moči. Pogosto pride uspeh najhitreje tam, kjer se bolni človek oprime zadnje rešilne bilke.'"