Noč velikih ozdravitev

Zeitungsblitz, sept. 1949: Posebna izdaja o Gröningovih uspehih

V naslednjih vrsticah vam prinašamo objektivno poročilo našega posebnega poročevalca, ki se je lahko kot predstavnik tiska v dneh 27. in 28. avgusta na Traberhofu za 15 ur pridružil velikemu darovalcu ozdravitev Brunu Gröningu, medtem ko je več sto ljudi doživelo ozdravitve.

Prve ozdravitve dneva

Naš dopisnik poroča: Že dopoldne je mnogim iskalcem pomoči, ki so opoldne v zboru klicali po "njihovem Gröningu" prineslo veliko srečo, saj je s kratkim nagovorom pozdravil čakajoče. Vendar nimam namena poročati o tem, temveč o enkratnih, nepozabnih urah, ki sem jih sam doživel pozno popoldne in zvečer.

Ozračje je nekako polno napetosti, iz različnih razlogov se je danes, v soboto, zbralo še posebej veliko trpečih in radovednih na vrtu pred Traberhofom in ta napetost je naraščala iz ure v uro, še bolj potem, ko so oznanili, da bo gospod Gröning danes zvečer ponovno nagovoril vse čakajoče. Pričeli so že postavljati fotoaparate na balkon, teraso in parkirišče in prihajalo je vedno več ljudi.

Medtem poizvedujem o novih ozdravitvenih uspehih, za katere mislim, da sem jih dolžan posredovati bralcem in krogu okrog Gröninga kot trezno reportažo brez težnje po senzacionalizmu.

Gospa Würstl iz Rosenheima, Münchnerstr. 42, mi verodostojno poroča, da se do danes opoldne ni mogla pripogniti in dvigniti noge s tal, zaradi svoje ohromelosti. Žareča od veselja je šla po Gröningovem nagovoru prvič nasproti svojemu soprogu in spet se lahko pripogne kot vsak zdrav človek.

Tam je, podobno kot gospod Haas iz Münchna, gospa iz Endorfa, ki smo jo do sedaj poznali le v ležečem položaju, vstala iz invalidskega vozička in naredila prve poskuse hoje.

Usedel sem se za mizo k znancu, čigar soprogo, filmsko igralko Karin LEMBECK, iz München-Laima, markantno rjavolasko, poznajo vsi "stalni gostje". Pripoveduje mi o ozdravitvi nekaj mesecev trajajoče paralize živca leve roke, ki se je zgodila preko Gröningovega dopoldanskega telefonskega zdravljenja na daljavo. V trenutku prihoda na Traberhof je Gröningov 'krog valovanja' hipoma in nenadoma učinkoval tako, da je gospa L. začutila vroče in hladne navale krvi in zaklicala: "Za Božjo voljo, kaj se dogaja z mojo roko? Ne čutim je več!" - in s to isto "pogrešano" in ohromljeno roko, ki je prej ni mogla dvigniti niti do višine mize, je spontano segla k obrazu in le nekaj trenutkov kasneje popolnoma sproščeno preko svojega velikega poletnega klobuka. Zaradi notranjega vznemirjenja so jo oblile solze veselja in hvaležnosti, solze, ki so nadomestile vse besede. Šele nekaj ur kasneje je lahko hvaležno segla v roko gospodu Gröningu, vendar se je veliki pomočnik skromno branil: "Zahvala ne pripada meni, temveč Stvarniku tam zgoraj, ki mi je dal moč, da sem danes zjutraj v telefonskem pogovoru z vašim soprogom sprožil to ozdravitev, ki jo je Bog dokončal brez mojega sodelovanja v trenutku vašega prihoda. Vaša vera vam je pomagala, spoštovana gospa!"

Druga dama, gospa Wagner iz München - Laima, iz kroga Lembeck, je štiri leta trpela za paralizo živca na levi strani kot posledico možganske embolije. Stanje se je med tem sicer deloma izboljšalo. Stala je na vrtu in Gröning je nanjo deloval na daljavo iz zgornjih prostorov. Polni napetega pričakovanja smo spremljali učinek, vendar gospa zaradi vrveža, ki je vladal okrog nje, ni zmogla vzpostaviti potrebne koncentracije. Iz enakega razloga tudi naslednji poskus v nočnih urah, ko se je osebno srečala z mojstrom, ni prinesel želenih rezultatov, saj so bile notranja pripravljenost, koncentracija čutov in p o n ovljena predstavitevlenekajurpo delovanju na daljavo močno ovirane.

HV tem, kot tudi v dveh drugih primerih, je bilo jasno dokazano, da je ponovljen prihod v privatne prostore gospoda Gröninga, kadar je razlog zanj mnenje, da je telepatsko delovanje zgrešilo svoj cilj, le znak nezaupanja do velikega izceljitelja.

In naenkrat je tako daleč. Več sto ljudi stoji tesno stisnjenih drug ob drugem. Ura je bila 7:30 zvečer. Polagoma so se spustile večerne sence. Konji so že zdavnaj izginili iz ograd, sonce je zlato obsijalo naše čudovito modre gore. Napetost narašča in postaja nevzdržna. Tedaj stopi Gröning ob glasnem slavljenju na balkon in prosi za nekaj minut potrpežljivosti, da se v tišini naravna na množico ljudi, ki jih zaprosi, da se prav tako skoncentrirajo. Gospod S., iz kroga njegovih sodelavcev, usmeri bolnike v prve vrste v vidno polje in tiho daje navodila, kako naj se obnašajo: roke položijo na kolena, naj se ne stikajo, naj odženejo misli na bolezen, tako se glasijo njegovi nasveti. Prav ta napeta tišina v pričakovanju, ta notranja duševna priprava na trenutek učinkovanja Gröningove ozdravitvene moči, prinaša največji možni ozdravitveni uspeh. Komaj kak šepet gre skozi množico ljudi. Nemogoče je opisati situacijo in vzdušje, to pretresljivo atmosfero polno vere, v kateri ti ubogi trpeči ljudje, z vsemi svojimi vidnimi in nevidnimi težavami, z bolj ali manj trdno vero čakajo na trenutek svoje ozdravitve.

Vmes je preteklo 15 minut priprav na snemanje dokumentarnega filma, minut, za katere človek verjame, da jih doživi samo enkrat, pričakovanje napolnjeno s tolikšno energijo, da čuti svoj lasten in hkrati tudi utrip srca svojega soseda. Gröningov sodelavec medtem sprašuje posameznike, od kje so prišli. Zastopana so imena krajev iz vseh delov in območij Nemčije: Allgäu, Schwaben, Köln in Frankfurt, Zgornja- in Spodnja Bavarska, Bodensee in Waterkant, ja celo iz Berlina in seveda veliko domačinov. Posebej se gospod Gröning razveseli obiska starega vojnega tovariša, ki je bil med čakajočimi in s katerim je moral v Kareliji in na Finskem deliti težko usodo ruskega ujetništva. Množico se ponovno zaprosi, da gospodu Gröningu ne postavljajo nobenih vprašanj in se popolnoma naravnajo na to, kar bo Gröning govoril.

Gröning nagovori čakajoče

Popolnoma se je zmračilo. Z vseh strani zasvetijo žarometi, filmski aparati začnejo tiho teči. Vsi drugi zvoki popolnoma utihnejo, vsi pogledi se usmerijo na balkon, na katerega ob 20.15 uri stopi gospod Gröning, obkrožen s svojimi gostitelji, sodelavci in ozdravljenimi. Sledijo minute najgloblje tišine, v katerih veliki pomočnik človeštva sklene roke in usmeri pogled v nebo. Nato vzpostavi popoln stik s svojimi vernimi iskalci pomoči, tako da pogleda vsakemu posamezniku v vznemirjeni obraz.

Nato začne Gröning s svojim toplim, simpatičnim glasom, ki mnoge tako očara, izgovarjati besede, ki so enostavne in prihajajo iz najgloblje vere:

"Moji dragi iskalci pomoči! Tako kot vsak dan, so se tu znašli ljudje, ubogi in trpeči ljudje, ki iščejo ozdravitev in jo bodo tudi našli. Toda tudi taki, ki jih je sem privedla čista radovednost, posamezniki, ki že sami vedo, da so skeptiki. Jaz to povsem točno čutim in prosim, da svoje misli umirite ter se prepričate glede na dejstva. Tu ne gre za predstavo in ceneno prikazovanje čudežev, za kaj takega je ura preveč resnega pomena in trpljenje ljudi okrog mene preveliko.

Nikogar od tu prisotnih nisem poklical, nasprotno, prosil sem jih, da počakajo do dne, ko bodo prejeli pomoč v urejenih razmerah. Kdor ne verjame vame, naj ne pride več!

Vem, da so mnogi med vami v tem trenutku že na poti k ozdravitvi! Nameravam ostati tu v Zgornji Bavarski in vas prosim, da imate potrpljenje, dokler mi ne bo izdano dovoljenje za javno ozdravljanje in bodo urejena zdravilišča. Vendar ima pravico do ozdravitve le tisti, ki v sebi nosi Božansko vero. Žal obstajajo ljudje, ki so jo že pred leti izgubili ali umazali.

Povem vam: Edini zdravnik, zdravnik za vse ljudi je in ostaja naš Gospod Bog! Samo On lahko pomaga. Vendar On pomaga le vernim, ki so pripravljeni odvreči svojo staro obremenitev. Ne potrebujete verovati v malega Gröninga, imeti pa morate zaupanje vame. Jaz ne želim vaše zahvale, ta pripada samo Bogu – jaz le izpolnjujem svojo dolžnost!

Ker tega ne veste, vam povem, da lahko pustite strah in denar doma, ampak morate s seboj vedno prinesti svojo bolezen in veliko časa, kar vam bom potem odvzel. Vsi bodite človek človeku; ne bodite sovražni, zlagani, ne storite nikomur ničesar slabega, nikoli ne bodite nevoščljivi. Najboljše in največje darilo v tem zemeljskem življenju ni bogastvo, ni denar, temveč zdravje, ki je več vredno od vseh zemeljskih dobrin. Od mojih sodelavcev ste slišali, kako morate ravnati, da boste lahko na sebi občutili čim večji učinek. Tu ne želim izvesti nobene javne ozdravitve! Najprej mi mora biti zagotovljeno, da smem javno pomagati. Vendar se je do sedaj vedno dogajalo, da so ljudje, ki so bili v moji bližini, ozdraveli. Ne potrebujete mi naštevati vaših težav, jaz vidim skozi vas in vem vse o vas!"

Gospod Gröning je na nekaj enostavnih primerih pokazal svojo moč delovanja, ki so jo ljudje z vzkliki potrdili in nato nadaljeval: Vsak je prejel to, kar je želel imeti; vendar samo tisti, ki se je čutil povezanega s svojim Gospodom Bogom. Od tu želim, če bo šlo vse po sreči, v tesnem sodelovanju z zdravniki zgraditi nekaj zdravilišč, da bom lahko pomagal vsem vam. Vsem tistim, ki pridejo k meni za svoje bolne svojce želim reči: 'Sem že pri njih!' Ko boste prišli domov, boste lahko ugotovili, da bolnik ni več tak, kot v trenutku, ko ste odhajali! Z dolgim aplavzom so se zahvalili nesebičnemu možu za njegove besede.

Dva predstavnika vlade za Gröninga

Tedaj je popolnoma nepričakovano in spontano iz ozadja pristopil direktor policije iz Münchna Pitzer: "Moji dragi Rosenheimčani! Tukaj vam govorim o svojem današnjem osebnem doživetju. Sem sem prišel v prvi vrsti kot bolan človek, vendar tudi kot bavarski uradnik in opazovalec. Še nikoli v življenju nisem prejel tako čudovite diagnoze, niti od najbolj slavnih profesorjev, kot tu od gospoda Gröninga v le nekaj trenutkih, ne da bi se dotaknil mojega telesa. Osebno trdno verjamem v svojo ozdravitev in nosim odgovornost za to, kar se tu dogaja vse do  najvišjih vladnih pozicij  , pa če določenim gospodom – vi že veste, katere mislim - to ustreza ali ne. Odločilno je to, da se bolnim pomaga. Že štiri leta sem dan in noč v akciji in sem tako dobil težko obremenitev, za ozdravitev katere sem zaman žrtvoval že skoraj polovico premoženja. Govorim zase in za vse vas – in naj se povsod sliši, ker moram ostati zdrav za vse spodobne ljudi. Zahvaljujem se vam, gospod Gröning, za vašo pomoč. Naj vam podari Gospod Bog moč, da boste lahko pomagali vsem tem ljudem, ki k vam prihajajo v trdni veri in odprtih src.

Imejte še naprej popolno zaupanje v Gröningovo sposobnost ozdravljanja in pomagajte vsi premagati še zadnje težave. Moj prijatelj v deželnem zboru bo poskrbel za to, da bo nekega dne, morda že kmalu, gospod Gröning prejel licenco za ozdravljanje."

Nato je prevzel besedo poslanec deželnega zbora CSU, Hagn: "Pravzaprav nisem želel govoriti, ker sem bil v zadevi Gröning zelo skeptičen in sem se želel osebno prepričati o tem, kar se tu dogaja. Danes sem doživel toliko pretresljivega, da ne najdem besed, s katerimi bi to lahko opisal. Več ne morem povedati. Vse vas prosim, verjemite v poslanstvo gospoda Gröninga!" Množica se je na to odzvala z burnim aplavzom.