Človek je duh

Telo je le zemeljska lupina za duha in dušo

Bruno Gröning je svojim poslušalcem pojasnil, kaj je pravo bistvo človeka: "Kdo ste?" je vprašal. Nihče od njegovih poslušalcev ni znal odgovoriti drugače kot navesti svoje ime. Bruno Gröning z odgovorom ni bil zadovoljen. "Ste vaše telo?" je raziskoval dalje. Na naš molk nam je odgovoril s pojasnilom, da smo bili od nekdaj duh in ne telo. Naše telo smo dobili le na posodo od Boga za to zemeljsko življenje, prejeli smo ga ob rojstvu in ga bomo predali zemlji, ko bomo odšli Domov. Naša duša predstavlja povezavo med duhom in telesom in prevzema nase dobre in slabe izkušnje ter jih vzame s seboj v onostranstvo. Duša je nosilec Božje iskre, ki v trenutku, ko se človek odpre veri, omogoči povezavo z Bogom. Kadar se duša zapre v neveri, ostane povezava z Bogom prekinjena.

Telo tako ne predstavlja bistvo človeka, temveč le zemeljsko lupino duha in duše. Zato s fizično smrtjo ni vsega konec, kot danes misli veliko ljudi, ampak se življenje nadaljuje, saj ni vezano na telo.

Človek ni slab – kadar pa zanemari samega sebe, zapade zlu

Človek je duh in njegovo telo darilo, ki mu ga je Bog dal na razpolago kot orodje za zemeljsko življenje. Pravo poslanstvo človeka je, da uporablja telo v dobre namene in z njegovo pomočjo pretvori dobre misli v dejanja. Zaradi svobodne volje pa ima človek tudi možnost, da ga zlorabi za slabo, za krajo, za poboje, za uničenje. Preko dejanj človeka se da razbrati, s kom je povezan, komu služi: Bogu ali satanu. To še ne pomeni, da je človek sam po sebi dober ali slab, temveč:

"Človek je in ostaja Božji, nikdar ni hudičev, nikoli ni satanski, nikoli ni zloben, temveč je lahko, kadar zapusti Boga, kadar zanemari samega sebe, obremenjen z zlom. Zlo se ga polasti in potem mu mora služiti. Ni človek tisti, ki dela slabo, temveč to počne zlo. Od zla ne moremo pričakovati ničesar dobrega! Prav tako od Boga ničesar zlega!"

"Kadar je človek prešibak, pride pod vpliv zla, pade navzdol, potem ne more iti po tej poti, ki vodi navzgor, ker mu manjka moči, pade v roke zla, ki mu je nato izročen. Če se takrat ne pojavi odrešujoča, rešilna roka in ga iztrga ven, je za lep čas izgubljen. Potem bo moral služiti zlu."

Vsaka misel ima posledico

Človek je dolžan vzdrževati red v svojem telesu. Vendar se vsaka negativna misel, vsaka zla beseda in dejanje škodljivo odražajo na telesu, to pomeni, če duh ni povezan z Bogom in se prepusti negativni moči, lahko to privede do obolelosti telesa.

Kadar se duša spet odpre dotoku Božje moči in se poveže z duhom, bo posledica telesna ozdravitev. Iz tega razloga je tako odločilna lastna duhovna drža. Nikoli se ne sme obljubljati ozdravitve. Vedno je odvisno od človeka samega, kako se odpre Dobremu in osvoji učenje Bruna Gröninga. Zdravljenje telesa lahko zatre le posledice, ne odpravi pa razloga. To lahko naredi le človek sam, kadar doseže "Veliki preobrat".