Ozdravitev sindroma kronične utrujenosti (ME, mialgični encefalomielitis)

M. Koekkoek, Prinsenland (Nizozemska)

Preden sem zbolela, sem bila zelo aktivna. Nenehno sem imela natrpan urnik z obveznostmi. Intenzivno delo me je izpolnjevalo, bila sem srečna in lahko sem bila pozitivno naravnana. Marca 1994 je moj osebni zdravnik postavil diagnozo Pfeifferjeve bolezni (infekcijska mononukleoza). Nenehno sem bila izmučena in sem veliko spala, ne da bi bila potem spočita. Morala sem opustiti delo za polni delovni čas, čez dva meseca sem bila popolnoma nesposobna za delo.

Ko sem imela dobre dneve, sem okrog 11h vstala iz postelje in gledala televizijo. Hobijev, kot so rokodelstvo in branje, nisem več mogla opravljati. Okrog 13h sem večinoma spet šla v posteljo, spala do večerje in se potem ponovno ulegla. Sprehajati se nisem mogla več, saj sem bila po 50-tih metrih že popolnoma izčrpana. Moje noge so bile brez moči. Nisem mogla dolgo stati in pogosto so mi noge enostavno odpovedale. Imela sem bolečine v zatilju, zaradi tega glave nisem več mogla držati vzravnano. Bolele so me oči in iz očesnih votlin sem čutila pritisk. Pri branju se z očmi nisem mogla osredotočiti na eno točko. Pri pogovorih sem imela motnje pri izbiri besed. Včasih sem dobila visoko temperaturo z močnim potenjem in bruhanjem. Gospodinjska dela in nakupe so opravljali moj mož in hišna pomočnica. Moje družabno življnenje je zamrlo. Celo telefonski razgovori so me izčrpali.

S tem se nisem sprijaznila in sem se borila naprej

Od novembra 1994 sem se potrudila, da sem delala vsaj dva dni v tednu po eno uro. Medtem je internist diagnosticiral sindrom kronične utrujenosti. Dejal je, da to ni izceljivo in da bom morala s tem živeti. Omenil je, da je to težka oblika ME sindroma kronične utrujenosti in mi priporočal, da poiščem pomoč v alernativni medicini. S tem se nisem sprijaznila, se borila naprej in do oktobra 1995 postopoma povečevala delovni čas na tri dopoldneve tedensko. Ko sem po delu prišla domov, sem bila seveda zmeraj popolnoma izčrpana. Po močnem poslabšanju sem bila do marca 1997 prikovana na dom. Vsi prej navedeni simptomi so se z vso silovitostjo ponovno vrnili. V tem času sem iskala pomoč pri zdravniku, ki je izvajal bioresonančne postopke zdravljenja in pri energetskem terapevtu. Tudi oni me niso mogli pozdraviti, a sem se naučila uporabljati moč pozitivnega razmišljanja. To je nekoliko izboljšalo moje počutje in od marca 1997 sem se z majhnimi koraki lahko ponovno vključila v delovni proces, a sem med delovnimi dnevi zmeraj potrebovala en dan počitka, saj so se sicer simptomi ponovno vrnili z vso silovitostjo.

Trdno sem se oprijela ene misli: „Če bom še naprej delala, bom premagala bolezen.” Tako sem se borila naprej. Ponovno poslabšanje stanja novembra 2007 pa je vendarle preprečilo moje dobre namene. Zdravnik mi je prepovedal, da bi še najprej delala. Iz postelje sem vstala le še za zajtrk. Moj mož je poskrbel za oba otroka in za vse drugo.

V mislih sem se oddvojila od bolezni in se vedno bolje počutila

Januarja leta 2008 me je poklicala mama neke šolske prijateljice. Po telefonu mi je pripovedovala o učenju Bruna Gröninga. Vedela sem, da sem bila kljub svoji volji sama prešibka, da bi premagala bolezen. Tako sem polna upanja zaupala v Boga in Bruna Gröninga. Miselno sem se oddvojila od bolezni. Od tega trenutka dalje sem se počutila vedno bolje. Aprila sem se prvič udeležila svoje ure skupnosti. Nato se je vse zelo hitro odvijalo. S pomočjo vsakodnevnega sprejemanja Heilstrom se je nenehno nihanje mojega zdravstvenega stanja spremenilo do te mere, da so vzponi trajali dlje časa, padci pa so bili manj globoki. Julija 2008 sem znova lahko pričela delati dan in pol tedensko in od septembra je vse kar me je omejevalo izginilo. Od takrat naprej sem zdrava, nič več izčrpana in zjutraj spočita. Ponovno sama nakupujem, kuham, skrbim za otroka in se lahko spet ukvarjam z rokodelsko dejavnostjo ter berem. Vse bolečnine so izginile in imam ponovno dobro koncentracijo. Zopet živim družabno življenje, se vozim s kolesom in uživam življenje. Počutim se bolje kot sem se kdajkoli prej. Bogu in Brunu Gröningu sem hvaležna za ozdravitev.