Ozdravitev 11 let trajajoče odvisnosti od iger na srečo

A. G. (36), Avstrija

Od svojega 22. leta sem vsaj trikrat do petkrat na mesec obiskal igralne salone in poskusil srečo na igralnih avtomatih. Ob svojem prvem obisku igralnice sem osvojil takrat precejšnjo vsoto denarja, približno 2500 evrov. Potem sem si vedno bolj želel zmagati. Preprosto se nisem mogel upreti tej želji. Pogosto se je zgodilo, da sem pri tem prekoračil svoj bančni račun. Izgubil sem samospoštovanje in dobil občutek, da mi ni uspelo ali da nisem dovolj močan, da bi prenehal. Dve leti pozneje, ko sem se zavedel, kaj počnem, je bilo že prepozno.

Nisem se mogel več ustaviti, bil sem zasvojen z igrami na srečo. Ni mi bilo jasno, kako se bom tega rešil, o tem se tudi nisem posvetoval z nobenim terapevtom ali zdravnikom. Mesec dni pred prvim stikom s Krogom prijateljev Bruna Gröninga se je pogostost mojih iger na srečo na avtomatih povečala na osemkrat na mesec. Če mi je zmanjkalo denarja, sem si ga izposodil od drugih igralcev. Moj bančni račun je bil pogosto prekoračen do skrajne meje. To zdaj že enajstletno odvisnost od iger na srečo sem sramotno skrival pred družino in prijatelji. Po uvodu v učenje Bruna Gröninga, 13. novembra 2004, sem se odpravil v igralnico, saj si nisem mogel pomagati. Tistega dne sem zapravil vso gotovino, približno 300 evrov. Počutil sem se zaskrbljenega in razočaranega. Kar naenkrat se je pojavila misel: »Zakaj to počnem?« Odšel sem iz igralnice in od takrat nikoli več nisem igral, čeprav grem občasno v igralnico na pijačo. Imam občutek, kot da bi bilo nekaj izbrisano z mojega trdega diska. Ne čutim več želje po igranju. Tistega dne sem se osvobodil te strašne odvisnosti.

Komentar psihologa:

Z vidika učne terapije je pozitiven in spodbuden začetni dogodek (visok dobitek) povzročil začetek trdovratne odvisnosti od iger na srečo, ki je trajala več kot enajst let. Običajno je takšne »nematerialne odvisnosti« zelo težko ozdraviti. Prvi korak, obisk terapevta, je pogosto najtežji zaradi sramu. Tako zasvojeni hazarderji pogosto predolgo ostajajo sami s seboj in s svojo stisko. Temu se pridruži še socialna izolacija. Spontana odsotnost kakršnih koli simptomov neposredno po uvodu v učenje Bruna Gröninga, je zame kot psihologa nerazložljiva. Nenadno spoznanje o nesmiselnosti iger na srečo je po mojem videnju neposredno povezano s sprejemom zdravilnega toka.